Moja blogoumja… :)

Ta teden je bil precej pester. Vsaj kar se koncertov tiče. Kar dva koncerta, oz. recimo raje, dvakrat po dva skupka koncertov - zaključni koncert Rock Izziva ter Mortadeljada. Obakrat na Gospodarskem razstavišču.

Rock Izziv:

- brez novomeških Dan D ne gre.

Zagrebški Psihomodo Pop - izvajalci tako popularne Fride

Pevec je res nekaj posebnega…

Že naslednji dan oz. večer je v organizaciji Kluba goriških študentov sledil naslednji žur. Zagotovo so največji vtis pustili Elvis Jackson, namesto obolelih Tabujev pa so nastopili idrijski punk rockerji Zablujena generacija, katerih sem bil po dolgem času res vesel.

Že Zablujenci so precej razgreli občinstvo, a ko so na oder prišli Elvis Jackson…

Za moje pojme en najbolj energičnih pevcev na slovenski glasbeni sceni - David Kovšca - Buda

Še celo trobento zna igrat…

Redko se zgodi, da takole bobnar pozira…

Skratka, za mano je zelo pester teden, obeta se celo še bolj pester vikend.

Lep, sončen dan vam želim!

Jure

P.s.: še ta opazka za konec. V dveh dneh sta se na Gospodarskem razstavišču odvili dve koncertni masovki. Popolnoma isti oder, isto ozvočenje in ista osvetljava oba dni - pa vendar je bila v osvetljavi takšna razlika, da komaj verjamem - v torek, na Rock Izzivu res dobra osvetljava oz. light, med tem ko ga v sredo raje ne omenjam…

Po kranjskogorskem vikendu je prišel še planiški vikend. Zopet naporno, a vendar lahko rečem - vredno je bilo. Čeprav delovno, sem se imel vseeno krasno, vzdušje, sonce - vse to te resnično dvigne na neko višjo raven.

Že pogled na največjo letalnico te presune (nisem bil v Planici že več let in sem že malo pozabil, kako velika zadeva je to), potem pa ko plezaš na fototočko ob hrbtišču skakalnice, se pa še bolj zaveš, kakšna zverina je tale naša letalnica. Res smo lahko ponosni, da jo imamo!

Ne morem pa mimo 18. letnega Gregorja Schlierenzauerja - po večini je ostale tekmovalce preskakoval kar za nekaj metrov in to … nekako z lahkoto. Nedvomno kralj letošnjega planiškega vikenda.

In še nesreča naših. Najprej smola v soboto, na moštveni tekmi, ko nam je za nekaj metrov ušlo 3. mesto. In kot da to ni dovolj, za manj kot pol metra stopničke v nedeljo uidejo še Robertu Kranjcu. A - to je šport.

Ko sem stal ob hrbtišču in čakal na skakalce, da so prileteli mimo, sem si mislil samo eno - vsak, ki se spusti po tej letalnicim je zmagovalec. Jaz vem, da se ne bi spustil.

Kako pa je vse skupaj izgledalo?

Pogled na hrbtišče največje skakalnice oz. letalnice na svetu

Verjetno se sprašujete, zakaj zavraga ne poteptajo snega na hrbtišču kar z ratrakom - prestrmo je…

Ko sem plezal ob hrbtišču do fototočke, sem pogledal navzdol in me je presunil tale pogled na 25.000 glavo množico. Uauu!

Od naših orlov me je prijetno presenetil Jurij Tepež, ki je imel konstantno solidne skoke

Robi Kranjec - v nedeljo so se mu stopničke izmuznile za 0,3 točke (manj kot pol metra)

Finec Matti Hautamaeki - finci slovijo kot eni bolj elegantnih med letom

Ledeni mož, finec Janne Ahonen

Takole izgleda, če se polet zalomi in postane “kratek skokec” Andreas Kofler, avstrijec

Thomas Morgenstern - prepričljivi zmagovalec letošnje sezone. Sam je sicer izjavil, da je bila sezona zanj za teden predolga.

Lahko rečem, da glavna zvezda letošnjih poletov v Planici - avstrijec Gregor Schlierenzauer

Še vedno rekorder z 239 metri - norvežan Björn Einar Römoeren

V soboto je svojo bogato kariero zaključil avstrijec Andreas Widhölzl

Razgrete poljske navijačice

Nekateri skakalci so v Planico prišli s spremstvom - nemec Martin Schmitt s svojo boljšo polovico

Petkova zmagovalna trojka: z leve proti desni, finec Janne Ahonen, zmagovalec avstrijec Gregor Schlierenzauer in norvežan Björn Einar Römoeren

Skupna slika zmagovalnih ekip sobotne ekipne tekme - z leve proti desni - ekipa finske, norveške in avstrije

Skratka, za mano, po moje lahko rečem kar za nami ( ) je še en krasen vikend. Se vidmo naslednje leto.

Lep pozdrav,

Jure

Pa je za nami. Naporno je bilo. Ampak … vredno. 20 ur, skoraj neprestano za fotoaparatom v celem vikendu. Več kot 800 slik narejenih. Mislim, da to pove vse o tem, kako je bilo.

V soboto nas je ob prihodu pričakalo sneženje, objektiv in fotoaparat sem imel zaščitena s polivinilom in je bilo … težko. Če hočeš narediti kakšno fotko na hitro … rabiš preveč časa, da bi sploh kaj ustvaril.
Ne bom pozabil, kakšen vtis je sped naredila ciljna strmina name, ko sem sam pri sebi pomislil - pa kater kre..en si sploh upa spustiti dol po tej strmini. No, pa so si. Seveda so si, in to kar dva dneva zaporedoma.

V Kranjski Gori pa se ni samo smučalo, temveč je bilo mnogo spremljevalnega programa - od veleslaloma glasbenih zvezd, X-plosion zabave koncerta, do nagradnega Binga … Skratka pestro je bilo!! Presodite sami …

Za začetek - THE strmina

Bode Miller v enih izmed zadnjih vratic

Tele Bodejeve navijačice so … khm … precej luštne, mar ne?

Sobotni mini polet Maria Matta

Aleš Gorza v cilju prvega teka sobotnega veleslaloma

Pred drugo vožnjo pozvoni telefon - Jure, a veš, da si bil na televiziji … o, vem ja…

Švicar Killian Albrecht v cilju finalne vožnje sobotnega veleslaloma

Benjamin Reich na ciljni strmini …

… ter v cilju

Zmagovalec sobotnega veleslaloma, američan Ted Ligety

Zmagovalna trojica sobotnega veleslaloma: Manfred Moelgg, Ted Ligety in Marco Blardone (z leve proti desni)

Nato se je začel spremljevalni program. Na smučišču nad hotelom Larix so svojo tekmo bili slovenski glasbeniki - najhitrejši je bil nekdanji kitarist skupine Šank Rock, Bor Zuljan

Sledila je X-plozija zabave - začel jo je Omar Naber

No, nimajo samo ameriški smučarji lušnih oboževalk …

Nato je sledil El Magnifico. Množico je res dobro razgrel …

Drugi dan. Slalom. Mitja Dragšič.

Med obema tekoma je čakanje popestril akorbatski pilot Tomaž Poljanec

Mario Matt v zadnjem delu drugega teka slaloma

Veselje Ivice Kosteliča ob prihodu v cilj

Še sobotna zmagovalna trojica Ivica Kostelič, zmagovalec pokala vitranc Manfred Moelgg in presenečenje na tretjem mestu - Marcel Hirscher

In še slika, ki mi osebno res veliko pomeni, sploh zato, ker ga skoraj ni bilo na spregled - Bode Miller. Ker je pač … legenda …

Prvak …

Tako nekako je izgledal 47. pokal Vitranc. V teh parih fotkah je težko ujeti vso dogajanje, upam pa, da ste dobili vsaj malo vtisa. Ali pa ste lahko malo obujali spomine.

Kranjska Gora je za nami, prihaja kraljica. Planica.

Se vidimo?

Lep dan še naprej,

Jure

Včeraj je bil res pester dan. Preden sem šel slikat koncert Nightwishev sem šel še v sosednjo dvorano - na hokej.

Skratka, izpolnile so se mi ene od sanj, saj sem si vedno želel slikati Olimpijo, v akciji. O vzdušju mi po moje ni treba veliko govoriti, ker je le-to v Tivoliju na vrhuncu.

Da je bilo razpoloženje še boljše, pa so poskrbeli hokejisti Olimpije sami - z zmago 3:2 in s trenutnim skupnim rezultatom polfinala Lige Ebel - 3:1. Še ena zmaga in finale bo tu…

En prvih strelov na gol Linza - Ralph Intranuovo

Sem bil prepričan, da sem ujel gol … Režija in scenarij - Ralph Intranuovo

Malce pred koncem druge tretjine sta se Aleš Mušič in Jean Francois David takole prijela…

Lep preostanek torka vam želim,

Jure

4. marca sem se res veselil. Koncertna fotografija mi je že tako ali tako zelo pri srcu, če pa imam priložnost slikati še celo skupino, ki mi je precej pri srcu in gre po možnosti za skupino svetovnega formata … potem veste koliko je ura.

No, prvo navdušenje je malce zbledelo že zjutraj, ko sem izvedel, da bo koncert prestavljen na 21:30, zaradi hokejske tekme. Ampak, to se da preživeti. Naslednja razočaranja pa … kaj hočemo, takšna je očitno fotografska.

Slikali smo lahko le med 3. in 4. skladbo, kar je precej malo časa, a vseeno. Problem je bil v tem, da je bilo namenjeno fotografom tako malo prostora … smo bili nagužvani kot sardele, in kot da ni bilo to dovolj, so bili tu še leseni varnostniki, ki se niso znali postaviti tako, da bi čim manj ovirali nas.

Skratka, glede na šov, katerega smo lahko videli, bi mogoče bilo v interesu banda to prikazati tudi medijem, saj je bil light res dober. Vsaj zame. Poleg tega so bili prisotni tudi pirotehnični elementi, ki še dodatno popestrijo koncertni šov, da o igranju in uporabi megle ne govorim. To je bila pika na i, sploh pri baladah. Stalno sem si govoril, škoda, da ne morem slikati…

Še o novih Nightwishih … Hm … Pevka Anette. Luškana. Simpatična. Zna pozirati, zna s publiko. A Tarje ne more nadomestiti. Če so s Tarjo postali pravi simfogotik metalci, z opernim vokalom … so zdaj postali skoraj da pop metal. A vseeno… Nightwish niso več to, kar so bili. A vseeno so mi všeč in ostajajo eden od bandov, ki jim bom še vseeno rad prisluhnil.

Nova pevka Anette - ni simpatična le na slikah in videih, tudi v živo je, če ne še bolj.

Zanimiva uporaba luči …

Če potegnemo črto - meni je bilo fajn!

Lepo se imejte, naj vas ne zasneži preveč!

Jure