Moja blogoumja… :)

Ta vikend je pripadel športu. Predvsem začetku nove sezone pod Rožnikom. Košarkarji so se merili v predsezonskem prijateljskem turnirju, posvečenemu v čast enemu najboljših košarkaških sodnikov vseh časov, Iztoku Remsu, ki je prav na tem turnirju sklenil svojo 33 let dolgo kariero.

Iztok Rems je v soboto zaključil 33 let dolgo sodniško kariero

Tako so se med seboj pomerile 4 močne ekipe - Ülker, Panathinaikos, Maccabi in gostiteljica, Union Olimpija. Olimpija ima popolnoma novo ekipo, mlado; zato se kaj večjega od fantov ni pričakovalo. A smo bili v zmoti, saj so nas prijetno presenetili z zmagama nad Ülkerjem in predvsem nad Maccabijem, pri Panathinaikosu pa je zmanjkalo nekaj sreče in predvsem izkušenj. Vseeno pa mislim, da si od ekipe lahko obetamo še marsikatero lepo predstavo.

Marko Milič je kapetan Union Olimpije, proglašen je bil tudi za MVP igralca turnirja

Zabijanje Golubovića

Miha Zupan z značilnim trakom

Vlado Ilievski je v nedeljo na tekmi z Maccabijem odlično pokrival Carlosa Arroya

V ledeni dvorani pa je bil že v četrtem krogu lige Ebel čas za večni derbi - med Olimpijo in Jesenicami. Priznam, sem navijač Olimpije, a me je precej visoka zmaga s 5:2 kar presenetila. Presenetil me je tudi mlad igralec Olimpije, komaj 19. letni Žiga Pance, ki je v prvi tretjini zabil dva gola za zelene. Upam, da je takšnih mladih upov še več.

Večni derbi med Jesenicami in Olimpijo so na prvi tekmi letos dobili slednji

Igralec tekme je bil ljubljanski vratar Mike Morrison - upam, da je končno ujel formo in bo nadaljeval bolje, kot je začel sezono v vratih Olimpije (87,88% obranjenih strelov)

Tomaž Vnuk je klub letom za marsikoga še vedno prehiter ... ;)

Skratka, vikend pod Rožnikom mi je dobro del, upam pa, da bo takšnih predstav naših hokejistov in košarkašev v sezoni 2008/09 še veliko.

Tokrat pozdrav malce drugače …

Prava Zmajčica ... ;)

Lp, Jure

Pa ga je konec - poletja namreč. Sam sem velik ljubitelj poletja in seveda, najbolj povezanega s poletem - morja.

Ni lepšega, kot sprehod zvečer, z ljubljeno osebo ob obali, kjer te pomirja bližina drage osebe in valovanje morja.

Ni bilo ravno zvečer in ni bilo z ljubljeno, sem pa delovni obisk obale izkoristil za kratek sprehod ob morju. In ker nisem preveč zahteven, je bilo prav tako - odlično.

Najprej sem se zamotil z jadnicami, tele so prave, športne.

Lep jesenskomorski pozdrav,

Jure

Zaradi bolezni z zamudo, a vseeno, saj veste kako pravijo - bolje pozno, kot nikoli.

Kot ste verjetno že povsod slišali in prečitali - bilo je mrzlo in mokro, a dejansko nam ni bilo hudega - tisti, ki se zavedajo, da je znotraj Križank ravno takšna temperatura kot zunaj, smo se že prej malce bolj “zadekali”. Jaz še nekoliko bolj, glede na to, da sem bil precej bolehen.

Glede na to, da ste si lahko marsikaj že prebrali, kakšnega večjega pisanja ne bi ustvarjal še sam, le, da sem nekako čutil oba zmagovalca. Strokovnega Anžeja Dežana in ljubljenca publike, Marka Vozlja.

Odlična Tajda Lekše in Jure Ivanušič, tokrat v vlogi Deana Martina

Moji favoriti so bili skupina Sons z Alenko Gotar ...

... in seveda vedno odlična Maja Slatinšek. Po glasovih publike je zasedla drugo mesto.

Med odmori (berite: reklamami), nam je prepeval sam "Dean Martin". :)

Zmagovalcev večera je bilo sicer več (najboljši debitant - Tiana, pa najboljše besedilo - Milan Dekleva za Anžejevo skladbo, pa za najboljšo izvedbo …) a izpostavil bi seveda dva - zmagovalca po mnenju publike Marka Vozlja …

Marko Vozelj je bil edini, ki je na odru imel dejansko koreografijo.

… in seveda “strokovni” zmagovalec, Anžej Dežan.

Anžej Dežan

Med glasovanjem so nas zabavali znani slovenski glasbeniki, nekateri so me kar prijetno presenetili, glede na to, da jih že dolgo nisem videl na odru oz. tudi ne slišal, spet pa bi izpostavil dva - prvotno zasedbo New swing quarteta, v kateri še ni Ota Pestnerja in Tomaža Kozlevčarja in Tomaža Domicelja - pojavil se je v beli jamajka-stajl “obleki”.

Prvotna zasedba New swing quarteta

Jamaika man, Tomaž Domicelj

Bilo je hladno in mokro, a tako slabo, kot pišejo ponekod, spet ne. Definitivno bolje od marsikaterega poletnega kvazinatečaja za najpesem.

Lep jesenski pozdrav,

Jure

Tole zadevo pa sem resnično težko pričakoval. Prvič, zaradi nastopajočih, drugič pa … no, poklicna deformacija je, da sem firbčen in posledično me je zelo dajal firbec, kaj za vraga nam bo Telekom oz. Siol ušpičil.

Že dan prej, ko sem se peljal mimo, sem videl, da bi znalo biti pestro. Dimna zavesa, obarvana v vseh možnih odtenkih modre je povzročila, da je petek švignil mimo kot bi trenil. Zaradi firbčnosti, seveda.

Po opravljenem delu na koncertu skupine Rebelde sem se odpravil prot Bavarskemu dvoru. Seveda, kot pravi firbec, sem šel najprej pogledati oder. Prva reakcija. Mater je visok. In res je bil, kot se je kasneje iskazalo, s fotografskega gledišča čisto previsok.

To je pomenilo slednje - že tako smo bili fotografi časovno omejeni, kar sicer ni problem (vsaj zame), vendar pa to postane problem, če je oder previsok in si odvisen od tega, kako se glasbenik giblje po odru.

Na event so me povabili Billysi, tako, da se mi je uspelo pritihotapiti tudi na oder in sem vsaj od tam lahko naredil še kakšno fotografijo več med njihovim nastopom.

Špil so začeli že zgoraj omenjeni Billysi, in ko so zaključili, je bilo pod odrom že kar lepo polno. Za njimi sta sledila Murat & Jose, ki po novem nastopata z bandom, sta pa spotoma predstavila še svoj novi album, ki sta ga izdala prav na dan dogodka. Za njimi so sledili Siddharta, ki so zopet navdušili, potem pa presenečenje večera, kaj pa je to bilo, pa vam zaupam nekoliko kasneje.

Sledili so Gorillaz Sound System … kateri pa so me skoraj pustili hladnega. Z njimi sicer ni bilo nič napačnega, glasbeni izvajalci v obliki dveh DJ-jev, enega VJ-ja in dveh … plesalcev/pevcev. Bolj me je razočarala tako pompozno napovedana vizualizacija. Dobro, na odru je bilo še največ za videti, saj so na več panojev projicirali zanimive vizualizacije, a vseeno se mi vse skupaj ni zdelo kot 360° šov. Izbor glasbe pa je bil kar okej, čeprav ni bil po mojem okusu. Glavno pa je tako ali tako to, da je folk ostal tam do konca.

Večer so otvorili Billysi

Z Billysi zdaj že nekaj časa nastopa Roman Ratej, pravi živi metronom :)

Sledila sta Murat ...

... in Jose. Po novem nastopata z bandom in slišati je bilo precej dobro.

Na odru sta se jima pridružila tudi Semo in Maya, vendar pa slednje zaradi izteka fototermina nisem mogel fotografirati.

Sledil je težko pričakovani nastop Siddharte. Kot so po večini govorili vsi obiskovalci, so prišli le zarad njih … Pred samim začetkom, ko je že tekel intro, je bil v dimu zelo lepo izrisan znak Siddharte - no, emblem Petrolee - videti je bilo zelo lepo. Tudi začeli so precej ognjeno.

Tomi v ognjeno rdeče obarvani megli

Tomi je bil odlično razpoložen, takole je skočil s podija za bobne. :)

Ker je bil oder precej visok, smo bili predvsem odvisni od gibanja glasbenikov po odru. Hvala bogu je Primož tudi prišel malce bližje.

Lahko bi se reklo tudi "Tomijeva značilna poza". :)

Žal je bil naš fototermin prekratek, da bi lahko ujeli Siddharto skupaj s piroshowom, ki je sledil malce za tem. No, je bilo pa zato toliko bolje, ko smo lahko fotkali presenečenje večera.

Murat & Jose sta skupaj s Siddharto izvedla skladbo "Od ljudi do ljudi"

Tomi in Jose skupaj na odru

Sledili so še glavni nastopajoči, Gorillaz Sound System. Žal pa je bila, verjetno zaradi projekcij, bolj kot ne, tema na odru, kar je še otežilo fotografiranje.

Neglede na vse težave in tegobe sem prišel do slednjega zaključka - ob dobri glasbi čas hitro mine, pa tudi delati je lažje.

Lep pozdrav,

Jure

Priznam, po eni strani sem koncert komaj čakal. A ne me narobe razumeti - predvsem zato, ker sem vedel, da zna biti koncert s fotografskega stališča zelo zanimiv.

In je bil - edino štoflčke za v ušesa sem pozabil, saj mlade najstnice znajo še kako vreščati. No, dva oboževalca mehiške skupine sta bila bolj kultivirana in lepo uživala v koncertu.

Oboževalca skupine Rebelde z mehiško zastavo

Nato se je stemnilo in najprej je med množico zakorakal tamburaš, ki je v značilnih mehiških ritmih naznanjal koncert in stopnjeval napetost. Sledil je zanimiv začetek.

Nato se je koncert začel … od vreščanja množice - Hala Tivoli je bila nabito polna, nazadnje sem jo tako polno videl lani na Maratonu Siddharte - glasbe skoraj nisem slišal.

Rebelde

Nekako sem se odločil, da bom v dveh skladbah, kolikor smo jih imeli na voljo za fotografiranje, naredil nekaj fotografij širokega spektra, nato pa se osredotočil na posameznike. Dajmo začeti s fanti (and don’t get me wrong )

Christopher Uckerman je bil precej poskočen. :)

Christian Chavez - priznal svojo isto spolno usmerjenost, menda je tudi poročen, seveda - s fantom

Alfonso Herrera

No, in zakaj sem začel s fanti - zato, da lahko končam z dekletoma. Začnem z eno, že ta me je precej impresionirala, potem pa še druga … in ko sem slučajno preveril fotografijo, če imam pravilne nastavitve, vidim presunljivo lepe modre oči.

Dulce Maria

Dulce Maria je bila že na daleč videti zelo simpatično ... :)

In, ko sem mislil, da sem videl vse, je prišla na vrsto še Anahi.

Anahi

Plavolasa modrooka lepotica

No, upam, da zdaj razumete, zakaj sem začel s fanti. Skratka, če me že niso glasbeno impresionirali, me je vsaj nežnejši del skupine vsaj malo impresioniral.

No, po Rebelde pa sem letel naprej, na naslednji spektakel - Gorillaz Sound System, pod milim ljubljanskim nebom.

Lp, Jure

Zadnja sobota v avgustu in pred začetkom šole je nekako pripadla dvema velikanoma - Simobilu in DJ Umeku.

Zopet, po mojem štetju že petič zapored, so skupaj pripravili prvovrsten party, enega največjih open-air žurov v Ljubljani. Tudi letos v Tivoliju. In tudi letos je bilo več kot 10.000 ljudi.

Ko sva z drago kasneje čakala, da se je parkirišče kolikor toliko spraznilo, da sva lahko normalno obrnila in se odpeljala domov, sva opazila vse možne registrske, od Maribora do Kopra, opazila sva celo dve italijanski registraciji, kar samo potrjuje, za kako odmevno stvar gre.

Kot rocker, če ne kar metalec po duši, moram priznati, da sem se imel zelo dobro, Umek je le Umek in včeraj je še enkrat dokazal svoje mojstrstvo.

Tole bi bil lahko en od dokazov.

Kasneje se je Umeku na odru pridružil še MC Spinz, s katerim sta še dodatno razgrela večtisočglavo množico.

Tudi fotografi so bili v elementu.

Seveda ni manjkalo niti lepih deklet.

DJ Umek, za nekatere Fotr.

Skratka … že čakam(o) na zadnjo avgustovsko soboto v letu 2009.

Lep pozdrav,

Jure

Prvič sem se lotil tovrstne fotografije. Priznam, da sem spotoma spustil kar kakšno potno srago. Ampak portretiranka je bila tudi fajn - obračala se je kot sem si želel, tako, da je bilo vsaj s te strani malce lažje. No, kaj pa sva s Tjašo ustvarila …

Zakaj takšna obdelava? Ne vem, se mi pa zdi res dobra. Vsak komentar pa seveda, več kot zaželjen. Še najbolj pa … konstruktivna kritika.

Lep pozdrav,

Jure

Na Vranskem se v začetku avgusta zadnja leta odvija že kar tradicionalen Vransko Summer Night … recimo mu, festival. V petek je bolj poudarek na slovenski glasbi (ala Atomic Harmonic), v soboto pa poslastica za rockerske odvisnike.

Tako so letos nastopili Legalo Criminalo, Big Foot Mama, legende Pankrti in vedno bolj udarni Tabuji.

Žal skupine Legalo Criminalo nisem ujel, saj me je zadržal še nek drug dogodek, katerega sem se moral udeležiti, tako da sem prišel na Summer Night v zadnji tretjini igranja Big Foot Mame. Vzdušje v velikem šotoru je bilo tisto pravo, rockersko.

Za rep sem ujel nastop Big Footov.

Sledil je nastop Pankrtov, seveda s Perom Lovšinom na čelu.

Lahko rečem, da nas je bila večina pozitivno presenečenih nad odzivom publike, ki so hoteli še in še in prepevali legendarne komade Pankrtov.

Pero Lovšin je dokazal, da resnično še ni za odpis in da je prava legenda!

Sledil je še nastop banda, ki me zadnje čase vedno znova preseneča. Po odhodu nekako najbolj prepoznavnega dela banda, karizmatične pevke Nine, zaradi njenega vokala smo dejansko takoj vedeli, da gre za Tabuje, se niso ustavili in strmeli svojim ciljem in željam naproti, in glede na videno, jim gre odlično. S pevko Tino so se ujeli in na odru to vedno znova dokažejo. Pa niti ne bi tega vsega trdil, če ne bi poznal cele množice ljudi, ki se z mano še kako strinja.

Začeli so takole v modri …

Nato pa so udarili z vso močjo in navdušili zbrano množico.

Vransko Summer Night 2008 mi bo tako ostal v resnično lepem spominu. Rockerskem spominu.

Lep poletni pozdrav,

Jure

P.s.: še kakšno fotografijo več pa si lahko pogledate v galeriji.

Ker so pač počitnice in nekako ni veliko dogajanja … no, bom popravil … dogajanje je, pa sem malce poletno razpoložen … tako bo bolje …

Skratka, da ne bom dolgovezil, z zadnjega koncerta (Žalska noč) sem naredil tehle nekaj fotografij, ki pa so bolj kot ne, malce eksperimentalne narave. Upam, da so vam všeč.

Za začetek - žalski Aperion:

Novomeški Dan D:

Nato pa še Big Foot Mama:

Pa, da ne boste preveč črnogledi … Ena barvna za konec.

Lep počitniški pozdrav,

Jure

V soboto sem v BTC-ju, na Aleji mladih - to je tista, hm, recimo ulica, katera gre mimo Sobe Room in Hot Horsa, natančneje, to je tisto igrišče med omenjenima lokaloma. Pozimi drsališče, poleti pa igrišče za odbojko na mivki in nogomet na mivki.

V soboto se je torej na omenjenem igrišču odvijal finalni turnirček Trojk v odbojki na mivki.

Ekipe so bile sestavljene po posebnem ključu - v vsaki ekipi je v trojki morala biti vsaj ena ženska. Super.

Moram reči, da je bilo skoraj kot na morju (no, z izjemo 10 minutne plohe, katera pa nas je samo osvežil), samo, da je dejansko manjkalo morje. Ampak, mislim, da ga noben od nas, ki smo bili tam, ni pretirano pogrešal. Dobra družba in odlična odbojka.

Skratka, odbojka na mivki je vedno zanimiva, za gledat, v prijetni družbi se da res uživat zraven, sploh pa se mi zdi, da je precej fotogenična. :

Če je res - presodite sami. Nekaj utrinkov …

Za začetek nekaj takih … odrešilnih, ko se žoga z zadnjimi močmi reši …

Čeprav je šlo za rekreacijski turnir, so ga igralci vzeli resno - morda zaradi 600€ nagrade, ki je čakala najboljšo ekipo.

Uspešno zabijanje …

… ter uspešna blokada.

Bolj, ko je šel turnir proti koncu, bolj napeto je bilo, več borbe je bilo na mivki.

Ker je bilo precej vroče, nas črni oblaki v ozadju niso posebej ustrašili, dejansko smo se malce razveselili osvežitve.

Borbenost je tudi po parih kapljah dežja ostala na višku.

Kdo jo bo rešil … MOJAAA!!

Skratka, v soboto in potem tudi v nedeljo, se mi je kar nekajkrat zareklo in sem skoraj rekel, da sem bil na morju na odbojki na mivki. Saj je bilo skoraj tako, kot da bi bili dejansko tam …

Za konec še ena gasilska.

Fajn je bilo in upam, da bomo kaj podobnega kmalu ponovili.

Športni pozdrav,

Jure

P.s.: če ste željni še nekaj več utrinkov s sobotne odbojke na mivki, pa skočite v galerijo.